Tipografija kot veda o oblikovanju črk, pisav in besedil se je začela razvijati z iznajdbo tiska v drugi polovici 15. stoletja. Izhajala je iz pravil kaligrafske tradicije, vendar se je prilagodila tehnologiji tiska in oblikovala svoje lastne zakonitosti.

Kot samostojna veja grafičnega oblikovanja je začela tipografija doživljati svoj razcvet predvsem v zadnjem času, čeprav se je oblika črk kot eden izmed ključnih elementov vizualnega sporočanja uveljavila z iznajdbo litografije v 19. stoletju. S pojavom računalnikov in računalniških pisav so se na tem področju odprle nove možnosti oblikovanja za ta medij prilagojenih črkovnih vrst, ki so navzoče na vseh področjih našega življenja, zato jih dojemajmo že kot nekaj povsem vsakdanjega in jim največkrat niti ne posvečamo posebne pozornosti.

Večina bralcev tako oblike črk sploh ne opazi, saj svojo pozornost usmerja le na vsebino sporočila, ki jo te črke prinašajo. Izvor in posebnosti različnih črkovnih vrst namreč povečini zanimajo le redke posameznike, ki se z njimi srečujejo pri svojem delu in so zaradi tega dovzetnejši za oblikovne značilnosti posameznih pisav.

Pri nekaterih je to zanimanje dozorelo do te mere, da so se želeli pobliže seznaniti s procesom nastajanja črkovnih vrst in tako je na pobudo študentov arhitekture in oblikovanja, ki so medse kot mentorja povabili Lucijana Bratuša, profesorja za kaligrafijo in tipografijo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nastala tipografska delavnica Tipo Brda.

Prva delavnica je potekala v začetku avgusta leta 1997 v Šmartnem v Goriških Brdih. Za večino udeležencev je bilo to obenem prvo konkretnejše srečanje z oblikovanjem črk, saj so bili vsi, vključno z mentorjem, brez pravih izkušenj. Skupaj so iskali rešitve in poskušali izoblikovati vsak svoj način dela. Črpali so iz likovnih spodbud, najdenih v okolju, čemur je sledilo skiciranje in čiščenje idej in oblik ter prenos risb v računalniški program za oblikovanje črk.

Nekateri so se delavnice udeležili samo enkrat, drugi pa so na njih sodelovali tudi v naslednjih letih. Po sedmih letih se je delavnica iz Šmartnega preselila na Kaverljag v Slovenski Istri, leta 2005 pa je bila prvič organizirana tudi zimska delavnica v Trenti.

Kolikor je bilo udeležencev na vsaki delavnici, toliko je bilo tudi različnih poti in pristopov k oblikovanju črk in črkovnih vrst: mentor je vsakega udeleženca vodil do stopnje, na kateri je lahko sam nadaljeval svoje delo, pri tem pa je bilo potrebno teorijo oblikovanja in zakonitosti črk prilagoditi likovni govorici vsakega posameznika. Vsakokrat je tako v kratkem času nastalo veliko kvalitetnih zasnov, od katerih so nato ene zahtevale še dolge ure dela, preden so postale primerne za nadaljnje oblikovanje, druge pa so do te stopnje prišle že zelo kmalu.

Mnogi izmed stalnih udeležencev, ki so medtem že končali študij in danes delujejo kot uspešni arhitekti ali oblikovalci, s svojimi tipografijami pa sodelujejo na uglednih oblikovalskih razstavah doma in tujini, kjer dosegajo ugledna priznanja, so se k svojim prvim pisavam, nastalih na tem delavnicam, vračali tudi kasneje, jih izpopolnjevali in razvijali v nove smeri.

Vsako leto so bili na delavnice povabljeni tudi novi udeleženci, ki so s pomočjo znanja in izkušenj starejših kolegov v sproščenem ateljejskem vzdušju vstopali v svet tipografije. Pogoj za uspešnost teh delavnic je bila predvsem osebna komunikacija, sprotno preverjanje in korigiranje vmesnih etap v nastajanju posameznih tipografij, soočanje z delom drugih udeležencev in prava mera tekmovalnosti.

Zahtevnostna raven oblikovanja črkovnih vrst je z leti postajala vedno višja, dvigala pa se je tudi kvaliteta končnih izdelkov. Obenem je postajala strožja vsakoletna selekcija udeležencev, delavnic pa so se v zadnjih letih začeli udeleževati tudi študentje in profesorji iz tujine, ter razni gostujoči predavatelji.

Dejavnost je počasi dozorela do stopnje, na kateri se je pojavila potreba po ustanovitvi društva, ki bi skrbelo za promocijo in avtorsko zaščito del svojih članov. Društvo Tipo Brda je bilo ustanovljeno leta 2003.

Po vsaki delavnici so bila dela predstavljena na zaključni razstavi. V dvanajstih letih je tako nastalo nad sto petdeset črkovnih vrst, če pa tem prištejemo še vse različice posameznih pisav in nekatere še nedokončane projekte, se število tipografij, zasnovanih na šestnajstih delavnicah Tipo Brda, dvigne na več kot dvesto.

Tipografska dejavnost je v zadnjih letih tudi pri nas prerasla obdobje iskanja in oblikovanja svojih namenov in ciljev ter dozorela do stopnje, ki ji omogoča, da lahko začne suvereno nastopati kot ena izmed temeljnih praks v oblikovanju.

Prehod med pri nas vse preveč uveljavljenim pojmovanjem tipografije kot vede, ki svoja pravila in zakonitosti predvsem posreduje, k dojemanju Tipografije kot samostojnega področja, ki je sposobno svoja teoretična pravila aplicirati tudi na lastno izvirno in kreativno produkcijo, je moral opraviti nekakšen enfant terrible, neprilagojeni otrok, ki se po svojem bistvu opira vsakršni oznaki, s katero ga želimo opredeliti in pospraviti na svoje mesto.

Lucijan Bratuš, iz kataloga En font terrible

______________________________

english version: coming soon :)